Sprejem Trumpa na Kitajskem razkril, kako Peking vidi odnose z Washingtonom

V sredo zvečer je v Peking, prvič po skoraj 10 letih, prispel ameriški predsednik Donald Trump, kjer so ga pričakali vojaški orkester, častna straža, na stotine kitajskih mladih z zastavami in kitajski podpredsednik Han Dženg.

Kitajska sprejeme tujih voditeljev skrbno načrtuje, saj z izbiro predstavnika pogosto sporoča svoj odnos do obiska. Včasih Peking pošlje nižje rangiranega uradnika, s čimer nakaže nezadovoljstvo ali distanco, spet drugič pa visoko vplivnega predstavnika kot izraz posebnega spoštovanja.

Tokrat je Trumpa pričakal Han Dženg, ki sicer zaseda visoko mesto v kitajskem vodstvu, vendar ima predvsem ceremonialno vlogo, kar bi lahko nosilo večplastno sporočilo.

"Peking je Han Dženga poslal že na Trumpovo inavguracijo in ve, da bo njegov naziv podpredsednika, čeprav gre predvsem za protokolarno funkcijo, naredil vtis na predsednika, ki mu veliko pomeni status," je za New York Times dejal Julian Gewirtz z univerze Columbia.

Han pogosto zastopa Kitajsko na formalnih diplomatskih dogodkih, kot sta bila kronanje britanskega kralja Karla III. in Trumpova druga inavguracija. Čeprav je nekoč sedel v stalnem odboru politbiroja, ima danes le malo vpliva na oblikovanje kitajske politike.

Po ocenah nekaterih analitikov je Hanova prisotnost nekoliko nižja raven sprejema kot ob Trumpovem obisku leta 2017, ko ga je pričakal tedanji vodilni kitajski diplomat Jang Džieši, član politbiroja.

Izbira Hana bi lahko po pisanju New York Times razkrivala tudi način, kako Peking gleda na obisk voditelja najmočnejše države na svetu, ki pa se sooča z vse bolj samozavestno in odločno Kitajsko.

"Če pošljejo člana politbiroja, to pomeni, da obisk štejejo za izjemno pomembnega in da ste njihov najpomembnejši gost," je za New York Times dejal raziskovalec Vei Feng Tzeng z Nacionalne univerze Šengši v Tajpeju.

Kljub temu so ameriški predsedniki v zadnjih letih pogosto deležni višje ravni sprejema kot nekateri voditelji držav, ki veljajo za bližje Pekingu. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je denimo med obiskom leta 2024 pričakala državna svetovalka Šen Jičin, katere položaj je nižji od Hanovega.

Kitajska je podobna protokolarna sporočila uporabljala že v preteklosti. Baracka Obamo je leta 2014 med ameriškim "obratom proti Aziji" pričakal zunanji minister Vang Ji, medtem ko ga je leta 2009, ko je kot prvi ameriški predsednik obiskal Kitajsko že v prvem letu mandata, osebno sprejel Ši Džinping, takrat podpredsednik in hkrati član najvišjega partijskega vodstva, še piše New York Times.